Šola se končuje in starši morajo poskrbeti za varstvo otrok

Tako zanimivo mi je, ko poslušam določene starše, kako jamrajo, ko je šola in se morajo ukvarjati z svojimi otroki, da jih vsaki dan uredijo za v šolo, pripeljejo do šole, učijo, vozijo na krožke, vse skupaj je marsikateremu staršu, to predstavlja precej naporen dan. Potem pa se vse skupaj obrne na glavo, ko se šola konča, ker kar naenkrat morajo poskrbeti za varstvo otroka in tisti, ki nimajo svoje družine, da poskrbi za njihove otroke imajo precej velik problem, tisti, ki pa imajo babice in dedke pa se delijo na dve strani:

  • Babice in dedke, ki z veseljem čuvajo svoje vnuke
  • In tiste, ki jim jeto odveč.

Sama sem vedno, ko se je šola končala občudovala tiste babice in dedke, ki so komaj čakali, da dobijo v varstvo svoje vnuke in bodo z njimi preživljali svoj čas. Videl si kako jim žarijo oči in kako se veselijo tega časa. Sama nisem bila te sreče, pri nas je bilo obratno, vendar sem imela to srečo, da ko se je šola končala, sem lahko jaz poskrbela za svoje otroke, ker sem delala od doma, malo sem prilagodila urnik in je šlo, ker moji starši, ki so živeli blizu, niso imeli ravno želje čuvati mojih otrok, starši od partnerja pa so bili predaleč in tudi moji otroci se niso počutili ljubljene pri njih, čeprav nikoli nihče ni nič rekel.

Tako se vse vrti v krogu, prvo jamramo, ko je šola, potem pa jamramo, ko so počitnice, naj se šola čimprej začne, da spet vzpostavimo nek ritem. Lahko rečemo, da nikoli ni v redu in nikoli nimamo časa, da bi vse potekalo mirno, vedno smo na tesno z časom, pa naj bodo to počitnice ali pa naj bo šola. Časi danes so drugačni, vsi samo letamo sem ter tja in si ne dovolimo ali pa nimamo možnosti, da bi malo počili in si nabrali energijo za naprej. 

Kako pričarati z obroki, da bodo otroci jedli čičeriko

Enkrat sem se pogovarjala z mojim otrokom in mu pokazala, kako izgleda čičerika in da bomo danes jedli čičeriko. Ko jo je pogledal je rekel: »Čičerika izgleda kot lešnik.«

Takrat sem si rekla, kakšna domišljija, res nikoli nisem pomislila, da čičerika izgleda kot lešnik. Sedaj vedno, ko pripravljam obrok z čičeriko, rečem otroku, da bodo danes lešniki. Tako mi je bilo to simpatično, da smo ta izraz ohranili.

Pri otroku ne moremo igrati in jim ponujati hrano, ki jim ni všeč. Enostavno prepoznajo okus in ne bodo jedli. Izgovarjali se bodo na vse načine, da so siti, da jim je slabo, da se ne počutijo dobro. Vse izgovore bodo našli, da bodo lahko odšli od mize, A kaj ko mi starši še kako vemo, kaj je vzrok in še huje, kuhali smo kosilo eno uro ali več, oni pa ne jedo in bodo čez dobro uro rekli, da so lačni. Ja tako je. Takrat je dobro, da se z otrokom pogovorite in mu skušate recimo, da bo čičerika predstavljena drugače in ga vprašati, kaj bi jedel. Ko vam bo rekel, da bi jedel omako, juho, sladico, nekaj pečenega vam bo mogoče dali idejo, da boste lahko čičeriko pripravili na drugačen način.

Ker se da, lahko enostavno pripravljate obrok, ki njemu ne odgovarja, ko pa mu boste naredili drugačen obrok od čičerike in ga bo otrok z veseljem pojedel. Ja tako je to.

Tako je to mogoče pravi način, da otroka pripravite do zdravih obrokov. Pripravite mu, da bo čičerika točno na ta način, ki ga on obožuje. Recimo čičerikini polpeti, ki so sočni in hrustljivi. Nekaj takega ima veliko otrok rado. Če pa jim boste dali za jesti enostavno čičerika v vodi, ki ste jo kuhali samo v slani vodi, pa je veliko možnosti, da je ne bodo jedli. Vse je v pripravi.…