Za spomladanski oddih smo se s sorodniki odločili preizkusiti zipline Bovec in prepričan sem bil, da sem pripravljen na karkoli. Večkrat sem že preizkusil različne adrenalinske aktivnosti in mislil, da vem, kaj pričakovati, vendar me misel, da bom kmalu drvel visoko nad dolino, ni zapustila vse do Bovca. Pot do tja so krasili zeleni gozdovi in visoke gore, po katerih so se penili slapovi.
Ob prihodu v park zipline Bovec so nas pričakali vodniki, ki so najprej predstavili potek celotne avanture. Poskrbeli so za varnostno opremo ter nam sproščeno in profesionalno razložili varnostne ukrepe, kar nam je vsem pomirilo začetno tremo. Pri opisovanju so omenili, da ima zipline Bovec eno najdaljših in najhitrejših zipline doživetij v Soški dolini, kar je zvenelo precej strašno, a hkrati zabavno. Sprehodili smo se do prve izhodiščne točke, ki je bila precej visoko, a so nas pred višino zamotili vedno širši razgledi na Julijske Alpe in zelene gozdove. Kako visoko smo in kako strm je bil teren tik pod platformo za zipline, sem zares dojel šele, ko sem bil na vrsti za spust.
Postavil sem se tik ob rob platforme. Vodniki so preverili mojo varnostno opremo ter mi naročili, naj zataknem vponko tako, kot so nam predhodno demonstrirali. Zbral sem pogum in se odrinil od platforme. Prva dva metra sem imel zaprte oči, ki sem si jih upal odpreti šele, ko so za menoj utihnili glasovi. Strah je takoj zamenjal občutek svobode. Letel sem nad dolino s hitrostjo 60 km na uro in v tistem trenutku popolnoma pozabil na telefon, službo in druge vsakdanje skrbi, ki mi nenehno hodijo po glavi, ter se povsem prepustil izkušnji.
Nato smo avanturo nadaljevali po parku zipline Bovec, pri čemer je bila vsaka proga boljša od prejšnje. Med prehodi smo se zabavali, se fotografirali in občudovali naravo okoli nas. Zato mi bo izkušnja, ki sem jo doživel v parku zipline Bovec, še dolgo ostala v spominu.