Moje kuhinje ne dam

Od kar se spomnim sem sanjala o prelepi kuhinji, ki bi jo imela in delala v njej dobre, okusne jedi. Vsi vemo, da se stil kuhinje spreminja, vendar je od nas odvisno ali nam je pomemben stil ali pa vztrajamo z svojim okusom. Jaz sem tipični primer, ki so mi všeč kuhinje z dušo. Nikakor mi ne prirase k srcu kuhinja, ki je lahko še tako moderna, če nima duše. Marsikdaj sem bila že v hiši, kjer je kuhinja bila res lepa in to je tudi vse, kajti v njej ni bilo čutiti življenja, topline, energije. Včasih pa sem stopila v čisto navadno kuhinjo in me je ta toplina kar zajela, dišave, sam izgled pripravljanja hrane, to so kuhinje, ki imajo nekaj več, ki čutiš življenje v njih.

Tako sem tudi sama vedno sanjala, da bo moja kuhinja imela pečat. Ko smo opremljali prostore, mi je bilo pomembno, da ima vsak prostor svoj videz, neko celoto, naš pridih, da je vsak prostor opremljen z  našim okusom. Ne boste verjeli, kako posiležni so prodajalci, ki to non stop ponujajo moderne stvari in se tako tudi izražajo. Ko smo začeli gledati kuhinje, so nam vsi prodajalci govorili enako:

»Ta kuhinja je moderna, to so sedaj moderne kuhinje, ta je zadnji model letošnje sezone.«

Ravno zato smo želeli pri izbiri elementov imeti mir pred prodajalci. Tako smo za vso hišo opremo izbrali sami. Prav tako za kuhinjo, ko smo jih šli gledat, so nam vse kuhinje bile premrtve, niso imele duše, zato smo šli v salon kuhinje in tam izbrali kuhinjo za nas. Še kako so nas domači hoteli prepričati, da kupiš kar neko kuhinjo in da so v trgovinah lepe kuhinje, vendar se nisva dala. 

Zdaj, ko sva do najine sanjske kuhinje z dušo prišla, vsak ki vstopi to čuti, pa ni draga, le dušo ima in je s tem lepša, kot bilo katera druga.